FAQ

V posameznih primerih je to odločilnega pomena. V prostorih kjer imajo glodalci na voljo vir hrane imajo možnost zavrniti novo postavljeno hrano z kemičnim okusom.Zato je smiselno povečati raznovrstnost vab na žitnem nosilcu. Podgane zaznajo kemično snov v hrani v delcih na miljardo. Zatorej je modro zaščititi vabe pred kontaminacijo s kemičnimi vonji. Prav tako pred kontaminacijo z ostanki nikotina s prstov DDD izvajalca, ki kadi.

Barvni izločki kažejo, da je bila vaba z aktivno učinkovino zaužita in izločena. Značilno za večino vab je, da pokončajo glodalca v nekaj dneh.Miši pridelajo dnevno več kot 50 izločkov, podgane pa 30 do 40. Na ta način barvni izločki potujejo skozi telo in glodalci čez čas poginejo. Izločki dokazujejo, da je bila vaba zaužita in da je glodalec »zapisan« poginu.

Domala nikakršna. Zastrupljena vaba je v mrtvi miši že prebavljena. Iz praktične perspektive pri antikoagulantih ne obstajajo karakteristike sekundarne zastrupitve.Obstaja sicer možnost sekundarnega zaužitja neprebavljene vabe, ki je ostala v  želodcu glodalca, vendar je ta količina tako majhna, da ne more povzročiti slabosti pa tudi ne pogina domače živali.

Zastrupljeni glodalci lahko poginejo kjerkoli vključno z nekaterimi zelo neobičajnimi mesti. Ne obstajajo dokazi, da bi glodalci zapuščali objekte zaradi »potrebe po vodi«, čeprav bi to bilo zelo koristno za vse. Mnogokrat se uklonijo v gnezda. Poginule lahko tudi najdemo v deratizacijskih zabojčkih.

Za pokončanje miši je običajno potrebno le nekaj pelet tudi le ena ali dve sta učinkoviti. Za podgane je potrebno običajno 6 – 30 pelet odvisno od vrste rodenticida. Oboji, miši in podgane se bodo hranili z rodenticidno vabo kar nekaj dni preden bodo poginile zaradi učinka zastrupitve.

Na ta čas vpliva mnogo činiteljev, od tega ali gre za miš ali podgano, od vrste posamične aktivne učinkovine. Rodenticidi so podvrženim tistim z nižjo vrednostjo LD50, kar povzroči hitrejši pogin in tistih z višjo vrednostjo. Vendar je to odvisno od specifičnih kolonij činiteljev.  Splošno, antikoagulantna vaba lahko povzroči pogin najhitreje v treh dneh, vendar v nekaterih primerih lahko to traja tudi do 18 dni.Iz praktičnega vidika je potrebno biti previden in stranki pojasniti, da lahko pride do prvega pogina in da lahko računamo na prekinitev aktivnosti med 7. in 10. dnevi.Zajezitev množične infestacije pa terja običajno čas treh do štirih tednov.

Ne, oziroma ne popolnoma. Redno uživanje hrane z visoko vsebnostjo vitamina K1 sicer lahko zavleče čas pogina glodalca vendar želo zelo kratko.V proizvodnji hrane je nivo uporabe vitamina K1 tako nizek, da ne more imeti nobenega vpliva na učinkovitost deratizacij.

Večina priporočil svetuje zamenjavo vab v 4-6 tedenskih intervalih po načelu ne glede ali je potrebno ali ne. Pri izvedbi deratizacij na manj občutljivih področjih (ko ne gre za zaščito dobrin ali drugih občutljivih področij), ko vabe niso prizadete s prahom, umazanijo ali vlago se lahko period zamenjave nekoliko (malo) podaljša vendar je to odvisno od primera do primera. Plesnive in razpadajoče vabe niso atraktivne za glodalce. Najučinkovitejše rezultate dajejo stalne zamenjave vab s svežimi.

Odpornost na rodenticide je najpogostejše opravičilo za slabe rezultate deratizacij, vendar je mnogo drugih činiteljev od katerih je odvisna učinkovitost deratizacije.

Čas postavitve vab je prekratek.Vabe naj bodo na razpolago vsaj tri tedne.2. Postavljena je premajhna količina vab, tako da v presledku med deratizacijami ni izpostavljenih vab.3. Premalo deratizacijskih mest, oziroma mesta so preoddaljena eno od drugega. V nekaterih primerih morajo biti deratizacijska mesta med seboj oddaljena 4,5 do 7,5 m za podgane in 2,5m za miši.4. Program zatiranja ne obsega dovolj velike površine, tako da se glodalci lahko gibajo po bolj oddaljenih neobdelanih površinah.5. Možna odpornost, posebno v primeru, če se dnevno več tednov zapored zaužije enaka količina vabe in ni sprejemljivega zmanjšanja populacije glodalcev in tudi prej našteti razlogi ne morejo biti razlog slabemu učinku.