Skladiščenje in pravilna skrb za blago rastlinskega izvora je zelo zahtevna naloga – nemalokrat odločujoča.
Če smo z uspešnim prizadevanjem in z izkazano visoko stopnjo napora proizvedli zadostne količine proizvoda to še ne pomeni, da smo dosegli popoln uspeh v celotnem procesu posamezne proizvodnje hrane. Kakšen pomen dajejo strokovnjaki pravilnemu skladiščenju, se najbolje vidi iz neke misli Dr.Ritza, zelo pogosto citirane v svetovni literaturi: » Proizvesti določen proizvod znamo, vprašanje pa je ali ga znamo tudi varno skladiščiti do trenutka uporabe.«

Upoštevajoč interdisciplinarna znanstvena dognanja, lahko danes v praksi z raznovrstnimi postopki dosežemo dokaj zadovoljiv način zaščite blaga rastinskega izvora v skladiščih.

V času borbe za hrano se je človek večinoma učil iz lastnih napak in izkušenj. Empirična proučevanja so človeka privedla do spoznanj , da se zrnata hrana lahko skladišči daljše časovno obdobje v kolikor je skladišče dovolj suho in kolikor toliko zaščiteno od različnih škodljivcev.

 
Rižev žužek (Sitophilus oryzae )

Hrošček je malo manjši od Sitophilus granarius -a in mu je močno podoben, enako tudi ličinka. Na pokrovkah ima po dve rdečkasti pegi pod njimi pa opnasta krila in lahko leti.Tipalki sta na rilčku. V enem zrnu je lahko po več ličink.

Enako kot pri Sitophilus granarius poteka njegov razvoj v žitnem zrnu, vendar mu bolj godijo toplejši pogoji. Razvija se pri temperaturi nad 13°C. V zmernih pasovih v zimskem času jih le malo preživi. V tropskih pasovih pa njegov ciklus razvoja lahko traja le mesec dni. Rižev žužek lahko leti in v tropskih podnebjih lahko napada pridelek na poljih.

Hud škodljivec vseh žitnih zrn in semenskega blaga. Ličinka se lahko razvije tudi v močnatih izdelkih, ajdi, grahu, koruzi, kostanju in bombažnih semenih. Žužki se hranijo tudi z moko, biskviti, vaflji,kruhom in tobakom. Pogosto jih najdemo skupaj z žitnimi žužki.

 
Črni žužek (žitni) (Sitophilus granarius)

    Hrošček skoraj črne barve, glavo ima podaljšano v rilček, na njem sta kolenasti tipalki. Dolžina žuželke je do 4 mm. Ima samo pokrovke, zato ne more leteti. Ličinka je brez nog, bele barve z rjavo glavo in dolžine do 3 mm. V zrnu je navadno samo po ena ličinka.

    Samičke odlagajo jajčeca v prej izvrtane majhne reže v žitnem zrnu. Ličinka se hrani in zabubi v zrnu. Dokler odrasel žužek ne prevrta poti ven infestacija z zunanje strani ni vidna. Razvojni ciklus traja približno 8-16 tednov. V idealnih pogojih se razvojni ciklus skrajša na 5 tednov.

    Najpomembnejši skladiščni škodljivec v zmernih pasovih. Najpogosteje se ličinke vendar tudi hroščki najraje hranijo z pšenico in ržjo, tudi s koruzo, ječmenom, proso, rižem, ajdo, manj z ovsom. Žužki se včasih hranijo tudi z moko, otrobi in močnatimi proizvodi. Masovna infestacija povzroča povečano temperaturo in vlago žita kar vodi k nastanku plesni.

     
    Koruzni žižek (Sithophilus zaemais)

      Je zelo podoben Sitophilusu oryzae, le da jevečji in da ima na pokrovkah izrazitejširdečkasti pegi. Lahko leti.V zrnu je lahko po več ličink.

       
      Tobakova vešča (molj) (Ephestia elutella) 

      Tobakova vešča ima sprednji krili sivi sširokimi prečnimi rjavimi progami,zadnji krili sta enobarvni sivo rjavi. Dolžina telesa je do 9 mm, razpon čez krilado 13 mm. Gosenica je belo rumenkasta z rjavo glavo.

       
      Koruzni molj  (Sitotroga cerealella) 

      Koruzni molj ima dva para ozkih kril, prednjista rumeno rjave, zadnji pa sivkaste barve, oba se končujeta z resicami. Zadnji krili se končujeta v razširjena klina, kar je razpoznavni znak. Gosenica je belo rumenkasta z rjavo glavo.

       
      Fižolar (Acanthoscelides obtectus)

      Hrošček je dolg do 4 mm, rumenkastozelene barve. Pokrovki ne pokrivata zadka, imatatemnejše in svetlejše vdolžne pege. Ličinka je zelo nabrana, belkaste barve, porasla zdlačicami, brez nog in dolžine do 4 mm. V enem zrnu je lahko več ličink.

       
      Kavin žižek (Araecerus fasciculatus) 

      Hrošček je dolžine do 4,5 mm. Po telesu sosvetlejše in temnejše dlačice.Glava se končuje v širok vzbočen rilček.Pokrovki sta vzdolžno pisani z rumenkastimi inrjavimi progami. Širina vratnega ščita je večja od dolžine.V zadnjem delu je najširši. Ličinka je bela, brez nog  z rumeno glavo, dolžine do 6 mm.

       
      Žitni kutar (Rhisopertha dominica) 
       
      Hrošček je dolg do 3 mm, do temno rjave barve,pokrovki imata vzporedne vdolbinice. Ima opnastakrila. Prepoznaven je po vratnem ščitu, ki pokrivaglavo močno upognjeno navzdol. Ličinka je bela s tremi pari nog in porasla zdlačicami.

       
      Tobakar (Lasioderma serricorne) 
       
      Hrošček je dolg do 4 mm, ovalnega telesa,poraslega z gostimi dlačicami.Ima spodnji opnasti krili in lahko leti.Glava je obrnjena izrazito navzdol.Anteni sta nazobčani. Ličinka je rumeno bele barve, dolžine do5 mm in porasla z gostimi dlačicami.

       
      Kruhar (Stegobium paniceum)
       
      Hrošček je dolg do 3 mm, rdečkasto rjavebarve, ovalnega telesa z glavo obrnjeno navzdol. Ima opnasta zadnja krila in lahko leti.Ličinka je nabrana in zvitega telesa, pokritega zgostimi dlakami, dolžina ličinke je do 5 mm.

       
      Krhljev molj (bakreni mokasti) (Plodia interpunctella)
       
      Krhljev molj ima zadnji dve tretjiniprednjih kril izrazito bakrene barve.Notranji del in zadnji krili so sivkasti. Dolžina telesa je do 9 mm, razpon kril je do 18 mm. Gosenica je belo rumenkasta z rjavo glavo, porasla z dlačicami,te izhajajo iz črnih točk.

       
      Zobati (surinamski) žitnik (Oryzaephilus surinamensis) 
       
      Je hrošček izrazito podolgovatega telesa,dolžine do 3 mm. Na vsaki strani vratnega ščitaima po 6 zobcev, ki so dober razpoznavni znak.Na pokrovkah ima točkaste vdolbinice. Ličinka zraste do 4 mm dolžine in je blagorumenkaste barve.

       
      Mali mokar (Tribolium confusum)
       
      Hrošček je temno rjave barve in sploščenega telesa, dolžine do 4 mm in ravnima kijastima tipalkama. Ličinke so okrogle, bledo rumenkaste barve, dolžine do 6 mm.

       
      Mokar (Tenebrio molitor)
       
      Hrošček je skoraj črne sijoče barve. Vratni ščit je ob glavi konkaven.Ličinke so okrogle, trde, dolžine do 25 mm.Zadnji členi telesa so obarvani kot glava.

       
      Indijski žitnik (Trogoderma granarium)
       
      Hroščki-samice ženskega spola so velike do 3 mm, ahroščki moškega spola so manjši od 2 mm. Tipičenspolni dimorfizem. Telo imata ovalno temno rjave barve in pokrito stankimi dlačicami. Ličinke so mesnate in porasle po celem telesu zizrazito dolgimi dlačicami, na zadku so te najdaljše.

      Vse postopke s katerimi zmanjšujemo število žuželk ali jih zatiramo v skladiščih, transportnih sistemih, surovinah in pridelkih rastlinskega izvora lahko opredelimo kot preventivne in kurativne.

      Te nadalje delimo na osnovne skupine – higienske, fizikalne, mehanične, biološke, kemične in na zakonsko regulativo.

      Da bi uspešno obvladovali številne škodljivce v skladiščih, transportnih sistemih, surovinah in živilih moramo stalno izvajati številne preventivne in kurativne postopke.

      Zaradi lažjega razumevanja preventivnih in kurativnih postopkov pri zatiranju škodljivcev je potrebno opozoriti na aktivno in pasivno širjenje škodljivcev.

      Pasivno širjenje škodljivcev pomeni prenos žuželk, njihovih jajčec ali larv skupaj z blagom s prenosom preko različnih predmetov ali transportnih sredstev.

      Aktivno širjenje škodljivcev pomeni prenos žuželk z aktivnostmi same žuželke (letenje…) z blaga na blago, kupa na kup…


      Postopki za oviranje, upočasnitev in preprečitev širjenja škodljivcev

      Glede na navedeno je neizogibno izvajanje skupnih postopkov za oviranje, upočasnitev in preprečitev širitve insektov.

      Med najpomembnejše take postopke uvrščamo:

      • Kontrola in priprava skladišča za sprejem blaga
      • Stalna kontrola higiene in higienskih postopkov v neposredni bližini skladišč
      • Čiščenje vseh površin in higiensko odstranjevanje organskih prašnih delcev in ostankov blaga iz skladišč, transportnih sistemov in   okolice
      • Po čiščenju skladiščnih površin obdelava površin z ustreznimi insekticidnimi pripravki
      • Obdelava starih zalog blaga v skladišču z ustreznimi insekticidnimi pripravki – po predhodni kontroli blaga
      • Sprejem blaga v skladišče po predhodni kontroli – kontrolirati vlago in temperaturo blaga in upoštevati najugodnejše pogoje za   skladiščenje blaga
      • Insekticidna obdelava infestiranega blaga v času sprejema blaga v skladišče
      • V kolikor se blago namerava skladiščiti daljše časovno obdobje je smiselna izvedba preventivne dezinsekcije pri prevzemu blaga v skladišče na samem razkladalnem prostoru (razkladalna rampa)
      • Skladiščeno blago je potrebno ventilirati, zagotavljati je potrebno nizko stopnjo vlage in enakomerno temperaturo
      • Med časom skladiščenja je potrebno izvajati redno kontrolo stopnje vlage, temperaturo blaga in skladišča in poiskati mogoče žuželk
      • Občasno preventivno obdelujemo površine blaga- posebej v času višjih atmosferskih temperatur, da preprečimo infestacijo blaga z aktivnim širjenjem žuželk
      • Obvezno insekticidno obdelovati blago v neposredni bližini oz. blago v sosednjem prostoru za katerega vemo ali pa sumimo, da je okuženo prav tako z namenom preprečitve aktivnega širjenja žuželk

      Vse naštete postopke je potrebno izvajati skladno in stalno. Izvajanje samo posameznih opisanih del ne more zagotoviti ustrezne varnosti.


      Priprava praznih skladišč za skladiščenje surovin ali končnih izdelkov

      Tudi priprava praznih skladišč za skladiščenje surovin ali končnih izdelkov obsega kompleksne postopke kot:

      • Gradbeno – tehnična priprava skladišča
      • Mehanično čiščenje ostankov blaga, prahu, smeti
      • Dezinsekcija starih zalog blaga, ki je ostalo v skladišču
      • Kemične dezinsekcije vseh skladiščnih površin
      • Kontrola predhodnih postopkov pred sprejemom blaga v skladišče


      Pregled blaga pred sprejetjem v skladišče

      • Kontrola stanja blaga pred sprejemom v skladišče
      • Selekcija blaga
      • Strokovno in pravilno skladiščenje blaga
      • Če bo blago skladiščeno dalj časa- preventivna dezinsekcija


      Obdelava skladiščnih površin in blaga

      Za obdelavo prostorov in blaga se lahko uporabljajo samo določeni odobreni in preizkušeni kemični preparati in sicer le na dovoljen način in po navodilih proizvajalca pripravka.

      Pri izbiri insekticidov moramo upoštevati:

      • timsko znanje strokovnjakov
      • toksikološke lastnosti pripravka
      • vrsto proizvoda katerega nameravamo obdelati
      • sestavo in lastnosti blaga
      • eterično olje
      • semensko blago
      • človeška hrana
      • živalska hrana
      • ali se meša z drugimi proizvodi
      • ali se termično obdeluje
      • ali se dodaja voda…

      Pred obdelavo skladiščnih površin in blaga je potrebno določiti vrsto in stanje skladišča, objekta v katerem nameravamo izvršiti dezisekcijo. Ugotoviti moramo možnost izvedbe fumigacije, direktnega tretiranja blaga, zamegljevanja, hladnega dimljenja, ULV in drugo. Nujno je potrebno upoštevati karenco.

      Postopek obdelave površin – prazno skladišče:

      • Površine morajo biti očiščene
      • Osebje skladišča mora biti seznanjeno z akcijo dezinsekcije
      • Določimo ekipo za izvedbo dezinsekcije
      • Izberemo najprimernejši pripravek za dezinsekcijo
      • Pripravimo in preverimo opremo za dezinsekcijo
      • Pripravimo in preverimo zaščitno opremo
      • Izračunamo prostornino in površine prostora
      • Izračunamo potrebno količino pripravka za dezinsekcijo
      • Priprava materiala – sproti – NE na zalogo
      • Ves material in opremo pripravimo na enem mestu
      • Pri uporabi tekočih insekticidov moramo biti pozorni na električno instalacijo
      • Po končanem postopku moramo iz prostorov odstraniti vso preostalo embalažo, ostanke pripravkov in jih dostaviti v zbirno skladišče od koder jih odvažamo na uničenje
      • Tehnične pripomočke po končanem postopku, očistimo, operemo in vrnemo v skladišče, možne okvare pripomočkov odpravimo takoj ali pa jih predamo pooblaščenemu servisu v popravilo
      • Po določenem času izvršimo evaluacijo opravljene akcije in šele nato predamo prostore naročniku v nadaljnjo uporabo


      Zaščita surovin in živil brez uporabe pesticidov

      Danes že povsod po svetu izvajajo številne postopke zatiranja škodljivcev brez uporabe pesticidov.
      Zelo učinkovite so preventivne metode z namenom učinkovite zaščite skladiščenih surovin in hrane in sicer, da bo blago čisto brez škodljivih vplivov na zdravje ljudi in živali ter, da ni negativnih vplivov na okolje.

      S tem namenom izvajamo naslednje aktivnosti:

      • Sanitarni postopki
      • Stalni nadzor, da se pravočasno odkrije infestacije surovin in živil
      • Nizka temperatura – sistemi hlajenja in prezračevanja
      • Visoka temperatura
      • Prezračevanje, sušenje- eliminiranje kritičnih temperatur in vlage
      • Kontrola vlage
      • Kemični preparati, inertna prašiva, naravne spojine in pripravki
      • Atmosferski plini ogljikov dioksid, dušik
      • Kombinacije ogljikovega dioksida, dušika s fosfinom
      • Žarki – žarčenje (gama, infrardeči žarki, mikrovalovanja in drugi)
      • Feromoni
      • Regulatorji rasti
      • Preparati za dezorientacijo insektov
      • Način pakiranja – za žuželke neprepustna embalaža
      • Hermetično skladiščenje ali nadpritisk
      • Inertna sestava zraka – zamenjava kisika z ogljikovim dioksidom in dušikom



      Mnogo časa, lahko trdimo, več stoletij so se posamezne žuželke in grinje prilagajale na življenje v zaprtih prostorih na skladiščeni hrani, tako, da je danes njihov razvoj in obstoj mogoč samo v skladiščih. Tovrstne škodljivce katerih se celotni življenjski ciklus dogaja v zaprtem prostoru na skladiščeni hrani ali v njej  imenujemo skladiščni škodljivci.
       
      Glede na intenzivno proizvodnjo, transport in pripravo blaga za skladiščenje (sušenje blaga), pripravo skladišč in druge postopke v procesu od proizvodnje do porabe hrane so izvajalci soočeni z dejstvom, da zahtevnim postopkom in znanju ne more biti kos posameznik ali ena stroka temveč gre tu za timsko delo interdisciplinarno usmerjenih strokovnjakov. Le na ta način bomo skupno uspeli zaščititi tako surovine kot hrano.

      Prizadevanja omenjenih strokovnjakov nam omogočajo izvedbe zaščite blaga tudi   med samo manipulacijo blaga z najmodernejšimi transportnimi sistemi pri čemer pa je potrebno upoštevati integralni pristop zaščite blaga.